Omemba: Maja Ravnik

»Si onkološki bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodnikih?«

»Čakali smo po več ur na hodnikih, da smo potem lahko šli na kemoterapijo, zunaj smo čakali, da smo se lahko prijavili na obravnavo, v kletnih prostorih, kjer se je izvajalo obsevanje, je bil vonj kanalizacije strašen.«

»Prejšnji teden se nam je prvi obsevalnik pokvaril, smo ga popravili, naslednji dan se je drugi in tako izmenjevalo ves teden.«

»Je približno eno tretjino manj, kot je cena posameznega stanovanja na trgu.«

»Naj pridejo iz Ljubljane, pa bodo mogoče začeli drugače razmišljat. Ker če se ne bo premaknilo, potem sledi kolaps onkologije, pa ne v Mariboru temveč v celotni Sloveniji.«

»Čeprav nimam nič s temi zamudami, se kot vodja oddelka čutim odgovorna.«

»Amputacija onkologije, od ambulant do celotne radioterapije.«

»Potreben je pogovor s stanovalci. Treba je preveriti, ali so cenitve stanovanj res takšne, da stanovalcem omogočajo kakovostno življenje nekje drugje. Mislim, da bomo potem lahko zelo hitro našli odgovor.«

»Oni so tu spreminjali, dodajali določene stvari, ki bi morale biti postavljene čisto drugje. Nam je zelo žal, da moramo tako postopati, ker nihče nima nič proti gradnji onkologije. Vsi bi bili veseli, da bi to bilo jutri končano, pa da se mi umaknemo.«

»Tisti dan, ko bo pogodba podpisana in denar nakazan, mi takoj umaknemo pritožbo.«

»Investicija je nujna, že včeraj je bilo prepozno, zato iskreno upamo, da se bo ta stavba v roku dveh let, kot je predvideno, popolnoma drugače svetila.«

»V stavbi ne moremo več zagotoviti zadosti varne in kakovostne, kaj šele dostojne obravnave bolnikov.«

»Srčno upam, da bomo to obljubo lahko držali.«

»Zdravniki ne bomo več tiho. Moramo postaviti bolnike na prvo mesto in začeti skrbeti tudi za kritično infrastrukturo.«

»Iz lekcije, ki smo jo doživeli v krizi covida, se moramo naučiti, da potrebujemo kritično infrastrukturo, ki bo zagotavljala, da bomo imeli variabilni del, ki nam bo omogočil, da bomo lahko odgovorili na nepričakovane izzive.«

»Nismo pridelali kakšnih zamud, saj se zavedamo, da krvavo potrebujemo novo stavbo.«

»Zelo se veselimo, hkrati pa imamo veliko tremo, saj bo gradnja zahtevala veliko prilagajanja.«

»Da bi mi v dopoldanskem času čim bolj mirno, čim bolj brez stresa izvajali svojo dejavnost in da kolikor se bo le dalo, da bi dela potekala zunaj našega rednega dela.«

»Dela, oskrbe naših onkoloških bolnikov ne smemo prekiniti. V tem času gradbenih del in našega prilagajanja bo oskrba bolnikov z rakom nemotena.«

»Veliko napora, z malo kadra, ampak bomo zmogli, samo da dobimo našo hišo in nov obsevalni aparat.«

»Za zdaj je mišljen en obsevalni aparat, ampak upamo, da bomo sčasoma dobili štiri nove obsevalne aparate.«

»Veš, da je bolna, že samo to prizadene pacientko, običajno je v bolniškem staležu, že zaradi tega ima manj denarja. In ti ne veš, komu sploh lahko (genomski test, op. n.) predlagaš, namreč zelo boleče je, da to ti nekomu predlagaš, on pa nima denarja, da bi si ga privoščil.«

»To je le za posamezno podskupino bolnic, to ne pomeni za čisto vse. Ti testi niso bili preverjeni na drugih rakih, ampak izključno za podpopulacijo hormonsko odvisnih rakov.«

»Kjer lahko mi z zelo visoko zanesljivostjo opredelimo bolnike, ki imajo agresivno obliko bolezni, in bolnike, ki imajo manj agresivno obliko bolezni.«